Portugalščina, ki se govori v Braziliji, je morda celo enoten jezik, vendar je njena raba po državi zelo raznolika. V vsaki državi namreč obstajajo izrazi in posebnosti, ki bi jih lahko opredelili celo kot narečja. Zato je spoznavanje brazilskega žargona in njegovih pomenov dober način za boljše razumevanje te dežele.

Samo Brazilija je velika 8,5 milijona kvadratnih kilometrov in tako velika država ima seveda svoje naglasne različice s tisoči slengov in značilnosti. To je način razlikovanja jezika po vsej državi, vsak slog pa ima svojo zgodovino.

Čeprav vse regije izhajajo iz enega korena, so razlike med njimi lahko presenetljive. Čeprav se vsi Brazilci med seboj razumejo na svoj način, obstajajo nekateri značilni izrazi, ki lahko v drugih krajih zvenijo celo tuje.

Če želite razumeti več o tej temi, si v nadaljevanju oglejte 15 brazilskih slengov iz različnih krajev in njihove pomene ter spoznajte kulturo in raznolikost vsake regije v državi.

15 brazilskih slengovskih besed in njihovih pomenov

1. vlak

To je verjetno ena najbolj znanih slengovskih besed v Braziliji. "trem" lahko pomeni karkoli, kar je značilno za Minas Gerais in tudi Goiás. Običajno se uporablja kot sinonim za besedo "stvar".

2. ostanite v čarovnici

Bahijski izraz "ficar na bruxa" ali "estar na bruxa" nima nobene zveze s čarovnicami. Pravzaprav pomeni biti zelo jezen, razdražen ali razburjen zaradi nečesa.

3. blubbery

V več državah severovzhoda se uporablja izraz "mehurjasta" oseba, ki je po presoji tistega, ki ga uporablja, ničvredna, ničvredna.

4. jedo v predalu

Ta izraz nima veliko opraviti s prehranjevanjem ali s predali, vendar je v nekaterih delih Goiása zelo pogost in se uporablja za nekoga, ki je "mão-de-vaca" ali "pão-duro".

5. decabriado

V regiji Mato Grosso je nedisciplinirana oseba tista, ki se obnaša nenadzorovano.

6. kobila

V Braziliji je zelo priljubljen tudi sleng para "égua", ki se poleg drugih besednih zvez uporablja za izražanje začudenja.

7. postaja mehurčkast

"Ficar de bubuia" je regionalizem iz Amazonije. Ta izraz pomeni biti zelo miren ali sproščen.

8. s pikami

Cariocas, ki so kralji najrazličnejših slengov, uporabljajo "bolado" za več namenov. Najpogosteje pa je to izražanje nezadovoljstva, upora ali ogorčenja nad nečim ali nekom.

9. pekarna

V São Paulu je običajno, da greš na kavo ali prigrizek v pekarno k "padoca", kar je slengovski izraz za lokal.

10. dati bend

V nekaterih delih Paranája izraz "dar uma banda" pomeni sprehod ali vožnjo.

11. čajnik

Obiskovalci Ria Grande do Sul, ki te besede ne poznajo, so morda sprva celo šokirani, vendar je "cacetinho" preprosto sleng za francoski kruh.

12. tri

Ne, ta beseda nima veliko opraviti s številom tri. Izraz prihaja iz Ria Grande do Sul in je način valorizacije pridevnika, na primer "tri" kul, "tri" dober.

13. plačati žabo

Odvisno od tega, kje se uporablja, ima ta izraz lahko različne konotacije. V Alagoasu pa "pagar sapo" pomeni isto kot "prekršiti sramoto".

14. biti kakavov hrošč

Na severovzhodu ima vsaka zvezna država poseben način prepoznavanja nekoga, ki želi biti boljši od drugih. V regionalizmu Maranhão pa se uporablja izraz "ser o bicho cacau".

15. bereré

Čeprav vsakdo rad zasluži denar, bereré ni ena najboljših končnic. V Mato Grossu se ta beseda uporablja za pogovor o lahkem ali nezakonitem denarju, kot je podkupnina.

Naglas posamezne regije

Izvor brazilskih naglasov je že sam po sebi lekcija zgodovine. Brazilija, na katero je v različnih obdobjih njenega nastanka neposredno vplivalo več ljudstev, je imela velik vpliv na način izražanja svojih prebivalcev. Vsaka regija ima svoj zvok in svoje posebnosti.

Na jugovzhodu je na primer bolj caipira način govora v notranjosti São Paula posledica portugalskega vpliva v 16. in 17. stoletju. V Minas Geraisu so pomanjševalnice prevzele del sloga revolucionarjev iz gibanja Inconfidência Mineira.

Na severovzhodu so bile države, kot je Pernambuco, pod velikim nizozemskim vplivom, zlasti v 17. stoletju z Mauríciom de Nassau. Na severu, ki je manj izpostavljen vplivu evropskih držav, je naglas bolj povezan z avtohtonimi jeziki.