Kazalo
Slovnična pravila so nujno znanje za vsakega govorca portugalskega jezika. Da bi portugalščino uporabljali čim bolj pravilno, tako pri pisanju kot pri branju, je treba upoštevati nekatera pravila in v primeru tega ni napačno reči, da je seznam definicij lahko obsežen.
Včasih je včasih težko razumeti pravila portugalščine in tudi za rojene govorce jezika je lahko, če kot osnovo uporabljajo le šolsko izobraževanje, premalo, da bi se seznanili z vsemi pojmi jezika. Dejstvo je, da se jeziki nenehno razvijajo in so podvrženi procesom, kot je pravopisni sporazum, ki lahko temeljito spremeni njihovo strukturo.
Ne glede na to, ali gre za akademsko ali poklicno delo, je dobro govorjenje portugalskega jezika ključnega pomena. Da bi to nalogo olajšali, pa morate upoštevati nekaj ključnih pravil, ki lahko pomagajo demistificirati več drugih konceptov jezika. Če želite o tem izvedeti več, si danes oglejte 5 pravil, ki si jih morate zapomniti, da boste uspešni.
5 portugalskih pravil, ki si jih morate zapisati
1. v množini
Neformalni slog pisanja, ki običajno zanemarja množino, je pogost na družbenih omrežjih in v različnih vsakdanjih situacijah. Sčasoma lahko zavračanje pravila postane odvisnost, kar lahko predstavlja težavo, ko gre za akademsko ali poklicno življenje. Zato se je treba zavedati, da ne pozabimo uporabljati množinske oblike, pri čemer vedno upoštevamo pregibanjepravilne glagole in samostalnike.
Nekaterih jezikovnih napak, kot so "nós vamo", "eles é", "as coisa" in druge, v formalnih situacijah ne bi smeli ponavljati. Po drugi strani pa pri učenju pravilne rabe množine ni skrivnosti.
Najpreprostejši način za razumevanje pravila je, da izberemo izjeme. Edine besede v portugalskem jeziku, ki so nespremenljive, so tiste, ki se končajo na črko X: tako izrazov, kot so "clímax", "látex", "triplex" in drugih, ni mogoče spremeniti v množino.
Po drugi strani se nekatere besede, kot sta "segunda-feira" in "mel", lahko pregibajo, čeprav to ni videti. Segunda-feira na primer postane segundas-feiras, mel pa méis ali meles, ki sta v portugalščini sprejeti obliki.
2. dobro in slabo, dobro in zlo
Čeprav se sliši preprosto, mešanica dobrega, slabega, dobrega in zlega v slovničnem svetu še vedno povzroča veliko zmede. Da bi se izognili težavam, le natančno razumite, kaj posamezna različica predstavlja.
Dobro je antonim za slabo in dobro antonim za slabo. Antonim pa pomeni nasprotje nečesa. Kadarkoli uporabimo enega, je treba upoštevati ustrezen antonim. Oglejte si primer:
Poglej tudi: Oglejte si 30 najlepših ženskih imen na svetu po mnenju znanosti- "Ta hrana ne diši dobro."
- "Ta hrana smrdi."
- "Ta hrana ne diši dobro."
- "Ta hrana ne diši dobro."
3. pomišljaj
V portugalskem jeziku je vezaj še vedno zelo sporen. Z novim pravopisnim dogovorom se je vezaj nekoliko spremenil. Ne pojavlja se več, če se drugi člen sestavljenih besed začne na "s" ali "r", pri čemer je treba soglasnike podvojiti. Prav tako je izginil v primerih, ko se predpona konča na samoglasnik, naslednja beseda pa se začne na drug samoglasnik.
Tako postanejo izrazi, kot je "antireligiozni", "antireligiozni", "protipravni" pa "protipravni". Če se predpona konča na "r" in tudi naslednja beseda, pa veznik ostane tam, kjer je, kot v "hiperrealistični".
4. priti ali videti
Kadarkoli se pojavi tretja oseba množine v sedanjiku glagolov "imeti" in "priti", je treba dvopičje zavreči, saj sta glagola izjema. Pravilna oblika ima naglas in samo en "e". V tem primeru sta "imeti", "pridejo".
Besede z dvojnim "e" predstavljajo tretjo osebo množine v sedanjiku drugih glagolov, ki ne spadajo v izjemo, kot npr:
Poglej tudi: Čemu je v resnici namenjena luknja v tesnilu pločevinke brezalkoholne pijače?- Vidijo;
- Verjamejo;
- V njih je zapisano.
5. zakaj, zakaj, zakaj in zakaj ne
To je tudi eno najbolj zmedenih pravil v slovnicah zaradi podobnosti izrazov. Za njihovo razumevanje pa je dovolj, da poznamo njihove funkcije. gl:
- Por que: podaja pomen izrazov "iz kakšnega razloga", "zaradi katerega razloga" in "zaradi česar";
- Zakaj: se uporablja, kadar se pojavi pred piko;
- Ker: je pojasnjevalni veznik, ki ima enako funkcijo kot "ker";
- Zakaj: je samostalnik, njegov pomen pa je "razlog" in "razlog".